RachelDionida

Na pol razbito polje stoji vitez. Koleno ima na tleh, meč ob njem je edina opora, še vedno čvrst, a težak kot njegova lastna bolečina. Telo ga izdaja – mišice zategujejo, hrbtenica peče, vsaka poteza prinaša val neprijetnosti, ki ji ni konca.
A še hujša je rana, ki je ne vidi nihče – izdaja. Ne od sovražnikov, ne od boja, ki je neizogiben, temveč od tistih, ki so stali ob njem, obljubljali podporo, varnost. Njihova beseda je bila meč, ki je zarezal globlje kot kateri koli udarec.
Kljub vsemu pa vitez ne pade. Meč ostaja, opora in simbol njegove notranje moči. Njegova bolečina je resnična, a resnična je tudi njegova moč, ki kljub rani drži njegovo telo in dušo pokonci. In prav v tej bolečini, v tem trenutku ranljivosti, se razkriva njegova neomajna pogum.

Kmalu na voljo knjiga, za vse ki sledite. ✍️💯😉