Murko Damjan

23 let. En plakat. Ena stara omara. In ljubezen, ki je preživela čas. 🕯️ To je moj prvi plakat. Nastal je pred 23 leti, ko sem bil star komaj 18 let, poln sanj in pričakovanj, kam me bo popeljalo življenje.

Če ga moja mama ne bi našla na podstrešju naše družinske hiše, bi bil to samo še en lep spomin na moje začetke.
Toda ta plakat ima veliko globlji pomen. ❤️

Na vratih stare omare v svoji spalnici ga je namreč imela moja prababica Angela. Bila je ponosna na svojega prvega pravnuka. Tako zelo, da je njegov prvi plakat postal del njenega doma, njenega vsakdana in njenega življenja. In tam je ostal. Celih 23 let. Čas je mineval. Življenje se je spreminjalo. Ljudje so prihajali in odhajali. Plakat pa je ostal. In omara tudi.
Danes je še vedno neverjetno lepo ohranjen. Kot da bi prababica Angela vsa ta leta čuvala košček moje mladosti in še danes želela povedati: »Poglejte, to je moj pravnuk.« ❤️

Imel sem neizmerno srečo in privilegij, da sem svojo prababico dolgo poznal. Ko prižigamo svečke za tiste, ki jih ni več med nami, razmišljam o tem, kaj zares ostane za človekom.
Danes ne prižigam svečke smrti. Prižigam svečko življenju. 🕯️
Svečko spominom, hvaležnosti, ljubezni. Svečko za spomin in opomin, da nič, kar je bilo podarjeno iz srca, nikoli zares ne izgine.
Draga moja prababica Angela, danes razumem, da na tisti omari nisi hranila samo mojega plakata. Hranila si svoj ponos, svojo ljubezen in delček mene.
Na koščku papirja. In za vedno v mojem srcu. ❤️

Za vedno. 🕯️❤️
#SpominiŽivijoVečno