Ina Klanšek | nenasilna komunikacija | grafično oblikovanje

Refleksija maja 🌸

Mislila sem, da bom v tem času letos nekje drugje, kot sem. Vse nekako bolj … bolj uspešna (karkoli to pomeni), bolj v svoji smeri, bolj izpostavljena, z občutkom, da mi uspeva.

V tem mesecu pa sem opazila nek “sumljiv” občutek in vprašaj v glavi, ki mi je šepetal: Ja, ampak kam sploh želiš priti?

Neka slutnja, da je vse to pushanje nekam — samo zato, da ne bi bila tukaj in zdaj — v bistvu le pobeg pred nelagodjem.

Tako neverjetno težko je samo biti s tem, kar je. Z vsem.

Opažam več radovednosti do svojih vzorcev, ki bi jih včasih poimenovala skoraj moja osebnost. Zdaj jih samo opazujem z radovednostjo. Kje me še moja želja po ugajanju sabotira. Kje sabotiram sama sebe zaradi prepričanj o sebi, da mi nič ne gre … in da mi nikoli ne bo.

In kje v nekem trenutku osuplo obstanem ter dojamem:

Vau. Tukaj pa sploh ne reagiram več tako, kot sem v preteklosti.

Miks vsega, kar je sedanjost. 🤍