Zjutraj smo se odpravili proti hribovitemu in goratemu delu Šrilanke – cilj ob koncu dneva je bila Ella. Pred nami pa še ogromno čudovitih razgledov na gore, vijugaste ceste in neskončne čajne plantaže.
Naša prva postojanka je bila tovarna čaja Bluefield, kjer smo videli, kako poteka predelava čaja in katere vrste čaja vse pridobivajo. Vedno sem mislila, da so za beli, zeleni in črni čaj različne rastline – pa ni tako! Vse je odvisno od faze, v kateri poberejo liste, in od načina sušenja ter obdelave.
Beli čaj je najdražji, narejen samo iz mladih čajnih vršičkov, ima zelo nežen in blag okus ter velja za najkakovostnejšega. Bolj kot čaj potemni – od belega, preko zelenega do črnega – močnejši je okus in več teina vsebuje. Črni čaj je lahko skoraj tako močan kot kava in ga pogosto pijejo z mlekom.
Ženske, ki delajo na plantažah, zaslužijo približno 4–5 € na dan in imajo normo 20 kg nabranih listov. Pogosto tudi moški iz družine delajo v tovarnah čaja, pa kljub temu zaslužek komaj zadostuje za normalno življenje. Država jim pomaga na drugačen način – ne s socialno podporo, temveč z zemljo, ki jo dobijo brezplačno, ter z možnostjo kredita za prvo setev zelenjave in sadja. Tako postanejo skoraj samooskrbni. Kar pridelajo viška, lahko prodajo in s tem vrnejo začetni kredit. Lačnih in brezdomnih ljudi na Šrilanki praktično ni – če je družina zdrava, lahko z delom poskrbi za skromno, a dostojno življenje.
Naslednja postojanka je bila Nuwara Eliya, gorsko mestece, kjer je še danes močno prisoten angleški duh. Hiške v kolonialnem slogu, znamenita pošta, urejeni vrtovi in celo hladnejše podnebje ti dajo občutek, kot da si se znašel nekje na angleškem podeželju. Zaradi prijetne klime so jo Britanci nekoč uporabljali kot poletno zatočišče, zato ji pravijo tudi “Little England”.
Prvotno smo se nameravali vkrcati na znameniti vlak v Nuwari Eliyi in se odpeljati do Elle, vendar so nedavne poplave poškodovale del železnice, ki je še vedno v popravilu. Zato smo se zapeljali do Ambewele in od tam nadaljevali z vlakom do Elle.
*nadaljevanje v komentarjih....
8 months agoplanerpotovanj
*nadaljevanje opisa Ella je čudovita gorska vasica, ki je postala turistom bolj znana pred približno 20 leti, ko se je vlak, ki vozi skozi Ello, pokvaril. Potniki so morali za štiri dni poiskati prenočišče in kar najbolje izkoristiti čas – tako so odkrili številne pohodniške poti in razglede, ki so to malo vasico postavili na zemljevid obveznih postaj na Šrilanki. En treking smo opravili tudi mi – naslednji dan smo se povzpeli na Little Adam’s Peak. Pot do vrha je prijetna, razgled pa čudovit na vse strani. Del poti lahko prehodiš skoraj “med krošnjami”, kar je res posebna izkušnja. Na poti nazaj smo preizkusili še nekaj aktivnosti – mala dva sta navdušeno plezala po plezalni steni, mama in Žan Luka sta šla na zip line, jaz pa sem se pogumno preizkusila na gigantski gugalnici. Po vzponu smo obiskali še znameniti most Nine Arches Bridge v Demodari. Uživali smo v razgledu na čudoviti kamniti most in okoliško zelenje ter dočakali kar dva vlaka, ki sta se zapeljala čez ta ikonični lok. Dan v Elli smo zaključili z večernim sprehodom po mestu in tradicionalno lokalno večerjo pri družini, pri kateri smo bivali.
More posts
